Judovski kulturni center Arie Livne

Prvi objekt tega tipa, zgrajen na Balkanu po koncu druge svetovne vojne, je kraj, kjer se obnavlja judovsko življenje. Ohranjanje kulturne tradicije judovskega naroda je osnovna naloga, vendar je cilj ustanoviteljev Judovskega kulturnega centra, da postane mesto srečevanja intelektualne elite in umetnikov iz regije in širše, ne glede na njihovo narodnost ali veroizpoved.

V sklopu Judovskega kulturnega centra je bila zgrajena tudi sinagoga, ki nosi ime po materi Arieja Livneja, Iloni Vajs, ki je med drugo svetovno vojno umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Sinagoga, ki se nahaja v Judovskem kulturnem centru "Arie Livne", je prvi verski objekt, zgrajen po sedmih desetletjih, kjer se bodo Judi lahko posvetili molitvi in proučevanju svetih spisov. Objekt je odprt t...

Prvi objekt tega tipa, zgrajen na Balkanu po koncu druge svetovne vojne, je kraj, kjer se obnavlja judovsko življenje. Ohranjanje kulturne tradicije judovskega naroda je osnovna naloga, vendar je cilj ustanoviteljev Judovskega kulturnega centra, da postane mesto srečevanja intelektualne elite in umetnikov iz regije in širše, ne glede na njihovo narodnost ali veroizpoved.

V sklopu Judovskega kulturnega centra je bila zgrajena tudi sinagoga, ki nosi ime po materi Arieja Livneja, Iloni Vajs, ki je med drugo svetovno vojno umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Sinagoga, ki se nahaja v Judovskem kulturnem centru "Arie Livne", je prvi verski objekt, zgrajen po sedmih desetletjih, kjer se bodo Judi lahko posvetili molitvi in proučevanju svetih spisov. Objekt je odprt tudi za obiskovalce. To je ena od dveh sinagog na območju Republike Srbske, druga se nahaja v mestu Doboj.

Pred drugo svetovno vojno so bile na območju mesta Banja Luka štiri sinagoge, tri sefardske in ena aškenaška. Sefardi so svojo prvo leseno sinagogo zgradili leta 1870 na levi obali reke Crkvene, na mestu, kjer se danes nahaja mestna tržnica. Osem let kasneje so jo Avstro-Ogrske oblasti do tal požgale.

Izgradnjo druge sefardske sinagoge je osebno vodil prvi rabin sefardske skupnosti, rabin Jozef Nahmijas. Zgrajena je bila konec leta 1880 v Jukićevi ulici v samem središču mesta. Ob sinagogi se je nahajala tudi meldar – nižja judovska šola, nasproti pa judovska občina in stanovanje za rabina. Aškenazi so med letoma 1900 in 1902 zgradili svojo sinagogo, ki je bila izjemne lepote. Nahajala se je na Carskem drumu, današnji ulici Mladena Stojanovića, kjer danes stoji stavba Rdečega križa. Sinagoga je bila v uporabi do druge svetovne vojne, ko je bila porušena.

Leta 1934 je bila vložena prošnja za dovoljenje za gradnjo nove stavbe judovske občine v Jukićevi ulici, saj je bila obstoječa predvidena za rušenje. Sinagoga se je začela pospešeno graditi leta 1936 na istem mestu, kjer je stal stari tempelj, saj se je število članov sefardske judovske skupnosti stalno povečevalo, stara sinagoga pa je postajala premajhna. To je bil najpomembnejši tempelj v Banja Luki, ki ga je konec leta 1936 posvetil vrhovni rabin Kraljevine Jugoslavije, Isak Alkalaj, skupaj z banjaluškimi rabini Konom in Atijasom ter bihaškim rabinom. V sklopu sinagoge je bil zgrajen tudi judovski kulturni dom, kar je ustvarilo edinstveno arhitekturno okolje. Ta sefardski kulturni center s sinagogo je postal zbirališče ne samo sefardov, ampak tudi aškenazov, ki so v njem prepoznali svojo upanje na boljšo prihodnost. Judovski kulturni center je poleg učilnice za nižjo judovsko šolo imel tudi čitalnico z biblioteko, sejno sobo, sprejemni salon, veliko slavnostno dvorano, več pisarn in stanovanje za rabina.

Med zavezniškim bombardiranjem Banja Luke maja 1944 je bila sinagoga uničena, kulturni dom pa je bil delno ohranjen. Po vojni je ostal le skelet stavbe.